Prostovoljna pomoč v času epidemije

Ob epidemiji novega koronavirusa je bilo v lanskem letu za pomoč državljankam in državljanom vsak dan aktiviranih na tisoče ljudi. Poleg članov Civilne zaščite in drugih organizacij nepogrešljiv del predstavljajo tudi številni prostovoljci, v številnih prostovoljskih organizacijah. V izrednih razmerah ravno prostovoljci velikokrat postanejo najmočnejša sila pomoči, brez katere marsikatera akcija ne bi bilo mogoča.

Tudi med epidemijo novega koronavirusa prostovoljci prevzemajo določene naloge, ki jih država zaradi spremenjene situacije ne more več. “Prednost prostovoljstva je v njegovi vitkosti in hitrem odzivu,” pravi Primož Jamšek, vodja terenskega odziva na Slovenski filantropiji, v okviru katere deluje mreža prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji.

Da je poziv k prostovoljni pomoči naletel na plodna tla, so tako kot pri Slovenski filantropiji potrdili tudi na Karitasu in Rdečem križu. Obe organizaciji sta k sodelovanju med epidemijo nagovarjali zlasti mlade. Ker pa so bile okoliščine zaradi epidemije zelo zahtevne, je bila ena pomembnih nalog obenem primerno prilagojenost meril za vključevanje novih prostovoljcev.

Potrebe po prostovoljskem delu Slovenska filantropija redno objavljala na portalu www.prostovoljstvo.com Prostovoljno delo, povezano s epidemijo, je bilo organizirano lokalno, na ravni občine prek občinskega štaba civilne zaščite, zato so na portalu zbrani podatki s spletnih strani občin, z njihovimi kontaktnimi podatki.

V času epidemije je imela osamljenost – predvsem pri starejših, ki niso tako vešči uporabe sodobnih tehnologij in oblik komuniciranja – negativne posledice tudi na psihično počutje. Na Karitasu so zato pripravili akcijo Povezani preko telefona.

Na socialnih omrežjih je med epidemijo zaživela iniciativa Pomagaj sosedu s skupino prostovoljcev iz taborniških vrst. Projekt os zasnovali samoiniciativno, z željo po pomoči sočloveku. Odločili so se, da vzpostavijo spletno stran, preko katere so omogočili povezavo med obstoječimi iniciativami in organizacijami, https://mlad.si/blog/spletna-stran-pomagaj-sosedu-iniciativa-mladih-tabornikov/

Na koncu lahko ob predstavljenem le poudarimo, da bodo stiske ljudi velike tudi po koncu epidemije. Ker bodo imeli ukrepi za omejevanje širitve okužb velike posledice na gospodarstvo in socialni položaj ljudi, bo pomoč prostovoljcev nedvomno potrebna dlje časa

Sonja Bercko Eisenreich / INTEGRA Institute

(Picture credits: Sabine van Erp – Pixabay CC0)